Opis: Slovensko ime materina dušica pove, da so ljudje rastlino od nekdaj imeli za blagodejno, takšno, kot je lahko le duša matere, ki zna s svojo toplino in brezpogojno ljubeznijo potolažiti otroka ob hudih stiskah in tegobah. In ni zaman ena izmed najbolj poznanih in cenjenih zdravilnih rastlin pri nas. Ljudje pogosto razlikujejo vrtno materino dušico, ki ji pravijo timijan, od vseh drugih, pri nas v naravi rastočih, materinih dušic. Slovnično in botanično te razlike ni, je pa res, da je vrtna materina dušica prišla v naše kraje iz Sredozemlja skupaj z Rimljani in se je njihovo poimenovanje ohranilo vse do danes. Latinsko ime Thymus izhaja iz grške besede thymos, kar pomeni dim ali duh in se verjetno nanaša na prijeten vonj rastline. Po drugi razlagi, pa so dimljenje z materino dušico ali kopeli z njo, rimski vojaki uporabljali med pripravami na boj, ker naj bi razblinila dvom in okrepila  pogum.


Nabiranje: V Sloveniji raste materina dušica na suhih, sončnih travnikih, pašnikih in kamnitih pobočjih vse od nižin do gorskega sveta. Opisanih je pet vrst. Njihovo določevanje je težavno, saj so rastline zelo spremenljivih oblik in se pogosto križajo. Vse so uporabne v zdravilne namene, tako da natančno določevanje, vsaj za zeliščarske namene, ni potrebno. Bolj kot prirojene lastnosti vpliva na vsebnost aromatičnih in zdravilnih snovi rastišče (vrsta tal, podnebje, nadmorska višina). Nabiramo celotne rastline v času cvetenja, od junija do septembra. Najbolje je, da jih režemo s škarjicami ali nožem; če jih trgamo z roko, pazimo, da jih ne izpulimo s koreninami vred, kar se, zaradi nežnosti rastline, kaj rado dogodi. Ker so rastline majhne gre nabiranje počasi od rok. Nabrane rastline sušimo v senčnem in zračnem prostoru.

Uporaba: Najpogosteje se materina dušica uživa v obliki čaja. Čaj, prijetnega okusa, se pije ob težavah z dihali. Pospešuje in redči sluz ter umirja kašelj. Zaradi pomirjevalnega učinka se pije tudi ob duševnih stiskah, za boljši spanec ali ob preveliki duševni obremenjenosti (stresu). Pomirja in uravnava tudi prebavo in je zato priljubljen dodatek jedem, predvsem v mediteranski kuhinji. Eterična olja materine dušice imajo razkuževalni učinek, zavirajo rast drobnoživk. Zato se čaj, tinktura ali razredčeno eterično olje uporablja za izpiranje ust, za izpiranje ran, hemeroidov in krčnih žil. Kopel z materino dušico pomirja, sprošča napete mišice in poskrbi za boljši pretok krvi po telesu. Zaradi prijetnega okusa se materina dušica dodaja številnim čajnim mešanicam za vsakodnevno uporabo (npr. planinski čaji). Posebej prijeten, zaokrožen okus dobi čaj, če mu dodamo med. Za otroke lahko pripravimo sirup: v kozarec izmenično nalagamo plast sveže zeli materine dušice in plast sladkorja. Na toplem kraju pustimo stati toliko časa, da se ves sladkor raztali, ponavadi tri do štiri tedne. Potem precedimo in shranimo v stekleničkah. Sirup uživamo po žličkah ob hripavosti, bolečinah v grlu in kašlju. Priročni ob prehladih so tudi zeliščni bonboni: sladkor segrevamo na malem ognju, da se raztali in malo porjavi (karamelizira), dodamo na drobno sesekljano zel materine dušice, premešamo in z žlico  nakapamo na papir za peko na pladnju. Če hočemo bolj mehke in fine bonbone, dodamo raztopljenemu sladkorju malo masla ali sladke smetane.

Zanimivost: Materino dušico lahko na vrtu uporabimo kot cvetočo in dišečo obrobo gredic. Ko jo sadimo, pa le imejmo v mislih, da se bodo morda skupaj z njo na naš vrt naselile še njene sostanovalke - mravlje.

   nazaj na seznam rastlin