V naravnih ekosistemih je količina
razpoložljive energije, ki jo rastline, živali in glive
lahko uporabijo za rast in razvoj, omejena. Med
organizmi poteka, po eni strani, boj za energijo, po
drugi strani pa se pojavijo različne oblike sodelovanja,
ki omogočajo boljši izkoristek energije in lažje
življenje za sodelujoče organizme. V biologiji pravimo
odnosom, ki so v korist vsem sodelujočim, simbioza. Več
sodelovanja med organizmi najdemo v starejših, stabilnih
ekosistemih (npr. gozd), manj v mladih, pionirskih (npr.
njiva). Med ljudmi in zdravilnimi rastlinami poteka
sodelovanje že tisočletja. Ljudje sadimo zdravilne
rastline, skrbimo zanje in jih razmnožujemo, zdravilne
rastline pa nam pomagajo ohranjati zdravje in nas
razveseljujejo s svojim vonjem, okusom in barvo. A nismo
edini, ki smo našli obojestransko veselje ob sodelovanju
z rastlinami. Tudi mravlje si prav rade poiščejo grmiček
materine dušice, pod katerim si ustvarijo domovanje, ali
pa zasejejo seme materine dušice vrh mravljišča. Tako
mravlje dobijo aromatične snovi v svoji bližini,
materina dušica pa ugodno rastišče na vrhu mravljišča.
Materina dušica ljubi suhe in sončne kraje in kupček
mravljišča, ki se dviga nad morjem trave na travniku ji
zelo ustreza. Pogosto se tudi pod grmiček materine
dušice posajen na vrtu naselijo mravlje.
Opis: Slovensko ime
materina dušica pove, da so ljudje rastlino od nekdaj
imeli za blagodejno, takšno, kot je lahko le duša matere,
ki zna s svojo toplino in brezpogojno ljubeznijo
potolažiti otroka ob hudih stiskah in tegobah. In ni zaman
ena izmed najbolj poznanih in cenjenih zdravilnih rastlin
pri nas. Ljudje pogosto razlikujejo vrtno materino dušico,
ki ji pravijo timijan, od vseh drugih, pri nas v naravi
rastočih, materinih dušic. Slovnično in botanično te
razlike ni, je pa res, da je vrtna materina dušica prišla
v naše kraje iz Sredozemlja skupaj z Rimljani in se je
njihovo poimenovanje ohranilo vse do danes. Latinsko ime
Thymus izhaja iz grške besede thymos, kar pomeni dim ali
duh in se verjetno nanaša na prijeten vonj rastline. Po
drugi razlagi, pa so dimljenje z materino dušico ali
kopeli z njo, rimski vojaki uporabljali med pripravami na
boj, ker naj bi razblinila dvom in okrepila pogum.
Nabiranje: V Sloveniji raste materina dušica na
suhih, sončnih travnikih, pašnikih in kamnitih pobočjih
vse od nižin do gorskega sveta. Opisanih je pet vrst.
Njihovo določevanje je težavno, saj so rastline zelo
spremenljivih oblik in se pogosto križajo. Vse so uporabne
v zdravilne namene, tako da natančno določevanje, vsaj za
zeliščarske namene, ni potrebno. Bolj kot prirojene
lastnosti vpliva na vsebnost aromatičnih in zdravilnih
snovi rastišče (vrsta tal, podnebje, nadmorska višina).
Nabiramo celotne rastline v času cvetenja, od junija do
septembra. Najbolje je, da jih režemo s škarjicami ali
nožem; če jih trgamo z roko, pazimo, da jih ne izpulimo s
koreninami vred, kar se, zaradi nežnosti rastline, kaj
rado dogodi. Ker so rastline majhne gre nabiranje počasi
od rok. Nabrane rastline sušimo v senčnem in zračnem
prostoru.
Uporaba: Najpogosteje se materina dušica uživa v
obliki čaja.
Čaj, prijetnega okusa, se pije ob
težavah z dihali. Pospešuje in redči sluz ter umirja
kašelj. Zaradi pomirjevalnega učinka se pije tudi ob
duševnih stiskah, za boljši spanec ali ob preveliki
duševni obremenjenosti (stresu). Pomirja in uravnava tudi
prebavo in je zato priljubljen dodatek jedem, predvsem v
mediteranski kuhinji. Eterična olja materine dušice imajo
razkuževalni učinek, zavirajo rast drobnoživk. Zato se
čaj, tinktura ali razredčeno eterično olje uporablja za
izpiranje ust, za izpiranje ran, hemeroidov in krčnih žil.
Kopel z materino dušico pomirja, sprošča napete mišice in
poskrbi za boljši pretok krvi po telesu. Zaradi prijetnega
okusa se materina dušica dodaja številnim čajnim mešanicam
za vsakodnevno uporabo (npr. planinski čaji). Posebej
prijeten, zaokrožen okus dobi čaj, če mu dodamo med. Za
otroke lahko pripravimo
sirup: v kozarec izmenično
nalagamo plast sveže zeli materine dušice in plast
sladkorja. Na toplem kraju pustimo stati toliko časa, da
se ves sladkor raztali, ponavadi tri do štiri tedne. Potem
precedimo in shranimo v stekleničkah. Sirup uživamo po
žličkah ob hripavosti, bolečinah v grlu in kašlju.
Priročni ob prehladih so tudi
zeliščni bonboni:
sladkor segrevamo na malem ognju, da se raztali in malo
porjavi (karamelizira), dodamo na drobno sesekljano zel
materine dušice, premešamo in z žlico nakapamo na
papir za peko na pladnju. Če hočemo bolj mehke in fine
bonbone, dodamo raztopljenemu sladkorju malo masla ali
sladke smetane.
Zanimivost: Materino dušico lahko na vrtu
uporabimo kot cvetočo in dišečo obrobo gredic. Ko jo
sadimo, pa le imejmo v mislih, da se bodo morda skupaj z
njo na naš vrt naselile še njene sostanovalke - mravlje.