Če katero drevo potem bor je to, ki
zaznamuje Goričko pokrajino. Na opuščenih njivah,
travnikih, vinogradih, na prisojnih legah goričkih
gričev, se kmalu za tem, ko človek preneha posegati v
naravni razvoj stvari, naselijo bori. Ta, z
nerodovitno zemljo in majhno količino vode zadovoljna
drevesa, prerastejo grmovnato vegetacijo in že v nekaj
desetletjih spremenijo nekdaj obdelano zemljo v gozd.
Opis: do 45 m visoko iglasto drevo z rdečkastim
lubjem. Po dve 4 do 6 cm dolge iglice na kratkih
poganjkih. Viseči, okrogli storži, dolgi do 7 cm.
Rastišče: na Goričkem prerašča opuščene suhe
travnike, pašnike in njive. Rad ima sušne in sončne
lege.
Gojenje: zaseje se s semenom.
Uporaba: bor so prebivalci Goričkega od nekdaj
cenili in njegove dobre lastnosti s pridom
izkoriščali. Borov gozdiček na severovzhodni strani
domačije ščiti dom pred mrzlimi zimskimi vetrovi. Iz
lesa si postavljamo hiše, iz smole pridobivamo
terpentin in kolofonijo, si z njo celimo rane, s
storži si kurimo, iz iglic pridobivamo eterično olje.
Že sam sprehod po borovem gozdu pripomore k boljšemu
počutju in pomaga globlje zadihati, ob pravem času pa
nas obdari s polno košarico gob, ki rastejo v sožitju
z borovimi drevesi.
V ljudskem zdravilstvu uporabljamo smolo in iglice
bora. Iz iglic lahko pripravimo kopel ali jih damo v
lonec z vročo vodo in globoko vdihavamo dišečo paro.
Oboje izborno pomaga pri boleznih dihal – pri
zamašenem grlu, pljučih in nosu. Čaj iz svežih iglic
je dobrodošel vir vitamina C, predvsem v zimskem času.
Pelod vsebuje mnogo hranilnih in zdravilnih sestavin.
V času cvetenja ga lahko nabiramo in uživamo.
Recept: mazilo z borovo smolo.
Potrebujemo 1 l oljčnega olja, 50 g borove smole in
100g čebeljega voska. Pripravimo jo lahko doma v
kuhinji po sledečem postopku: v posodi segrejemo
oljčno olje. V toplo olje položimo borovo ali smrekovo
smolo. Mešamo toliko časa, dokler se vsa smola ne
raztali. Nato olje precedimo skozi čisto kuhinjsko
krpo. To olje prelijemo nazaj v očiščeno posodo,
dodamo na koščke narezan (nastrgan) čebelji vosek in
previdno segrevamo (najbolje na vodni kopeli) toliko
časa, dokler se ves vosek ne raztali. Z mešanjem
pospešimo taljenje. Ko se vosek raztali, je mazilo
pripravljeno. Po želji ga lahko odišavimo s primernimi
eteričnimi olji in ga, dokler je še vroče in tekoče,
vlijemo v pripravljene posodice ali kozarčke. Ves čas
pazimo na čistočo dela in izdelka. Mazilo s smolo
uporabljamo za nego suhe ali razpokane kože,
razpokanih ustnic, za mazanje ran (vendar ne svežih),
krčnih in zlatih žil, za vtiranje pri revmatičnih
obolenjih, lahko pa ga uporabljamo tudi kot vsakdanje
mazilo za zaščito kože.
