Črni bezeg
Sambucus nigra

Bezeg so ljudje že od nekdaj radi sadili blizu svojih domovanj. Poznali in cenili so njegove številne zdravilne lastnosti. Na Goričkem pogosto ugledamo zapuščeno domovanje, ki ga preraščajo bezgovi grmi.

Opis: 2 do 8 m visok grm ali manjše drevo. Listi so sestavljeni iz 5–7–9 lističev z nažaganim robom. Beli cvetovi so združeni v dežnikastem socvetju. Cvete od maja do julija. Plodovi so črnovijolični, zreli od avgusta do septembra. Veje in deblo imajo na prerezu bel stržen. Vonj celotnega grma je izrazit.

Rastišče: ob robu gozda, na posekah, redkih gozdovih, ob hišah gojen.

Gojenje: bezeg ima najraje dobro zemljo in dovolj vlage. Razmnožujemo ga s potaknjenci, ki se radi ukoreninijo, ali s semeni. Bezgov grm lahko posadimo zraven komposta, kateremu bo delal senco in privabljal žuželke.

Uporaba: bezgovi cvetovi se uporabljajo v obliki poparka pri prehladu, gripi in drugih boleznih, ki jih spremlja vročina. Čaj pospešuje potenje in pomaga znižati telesno temperaturo. Čaj iz mladih poganjkov in listov znižuje krvni sladkor. Iz jagod lahko pripravimo sirup, marmelado, ali vino. Surove, še posebej nezrele, bezgove jagode v večjih količinah povzročajo drisko. Suhe, pripravljene v obliki čaja, pa so dober vir vitaminov in pomagajo pri revmi, prehladih in izboljšajo prekrvavitev.

Recept: sirup iz bezgovih cvetov naredimo tako, da v 1 l vode 24 ur namakamo 10 bezgovih cvetov. Nato precedimo, dodamo sladkor in mešamo toliko časa, dokler se ves sladkor ne raztopi. Na koncu dodamo še sok limone in/ali citronsko kislino, nalijemo v steklenice ter zapremo. Sirup ob uporabi redčimo z vodo.

Zanimivost: kljub temu, da ima les na prerezu puhast stržen, je zelo trpežen in iz rahlo ukrivljenih bezgovih vej, lahko iz njega izdelamo ročaj za lopato ali vile.

   nazaj na seznam rastlin