|
Permakultura na Goričkem:
Terenske
vaje
Delavnice vodi Lovro Vehovar, biolog, zeliščar in diplomirani permakulturni načrtovalec.
Na uvodni
delavnici spoznamo in vadimo osnovne tehnike opazovanja
in razmišljanja v permakulturi, naredimo gomilasto gredo
ter se dogovorimo o poteku delavnic v naprej (pri kom,
kdaj....)
S seboj lahko
prinesete viške sadik, pridelkov, izdelkov, knjig,
oblačil in drugega ter jih zamenjajte s soudeleženci.
Teme, ki
jih bomo obravnavali (povzetu po programu delanice Uvod
v permakulturo in načrtovanje posestva):
Uvod v permakulturo - Stanje planeta Zemlja je v nezavidljivem položaju. Izginjajo živalske in rastlinske vrste, krčijo se naravni ekosistemi in prekinjajo življenjski spleti, kmetijstvo se industrializira, okolje kemizira, družbena neenakost prosperira. V uvodnem predavanju bomo izvedeli kaj je permakultura, od kod izhaja, kakšni etiki sledi in kakšne rešitve ponuja.
Osnove permakulturnega načrtovanja - kako lahko s pomočjo posnemanja vzorcev in dogajanj v naravi načrtujemo in ustvarimo okolje primerno za zadovoljevanje vseh bistvenih potreb človeka ob kar najmanjši porabi in najboljši izrabi energije in naravnih virov. Spoznamo tehnike opazovanja, zbiranja in ovrednotenja podatkov, risanja načrtov in časovnic za izvedbo. Permakulturni vrt - poleg hiše, je vrt srce posestva. Na njem pridelamo večino zelenjave, začimb in zelišč za zadovoljevanje potreb družine ali posameznika. Ponavadi je vrt eden izmed prvih elementov, ki jih uredimo po naselitvi na posestvu. Vrtovi so lahko zelo različni, prav tako so lahko različni elementi znotraj vrta. Seznanili in ogledali si bomo različne tipe vrtov (zelenjavni, zeliščni, gozdni), različne vrste gred (visoke, gomilaste, spiralne, z zastirko ali brez). Kopali bomo po zemlji, spoznali zgradbo in življenje v prsti, pokazali načine ustvarjanja žive prsti (zastirka, kompost, biooglje, kompostni čaj, efektivni mikroorganizmi). Vrt je prostor za pridelavo, počitek in učenje. Voda na posestvu - brez vode ni življenja. Ljudje so se v preteklosti najraje naseljevali na ozemljih, kjer so imeli na razpolago obilje čiste vode: ob rekah, potokih in jezerih. Voda je pogosto omejujoč dejavnik, ki določa koliko življenja se lahko razvije na določenem prostoru. Količina in tok vode določa kje se bomo lahko naselili, kje vrt uredili, koliko živali redili. Spoznali bomo različne načine zadrževanja in zbiranja vode (mlake, zbiralniki, jezovi, jarki, zadrževanje v prsti, v rastlinah, preprečevanje izhlapevanja), načine uporabe, ponovne uporabe in čiščenja vod. Ogledali si bomo primere načrtovanja, ureditve in zasaditve mlak. Sadno
drevje in gozd -
največje izmed rastlin, drevesa, rastejo najbolj počasi
in zavzemajo največ prostora. Premišljenost pri njihovi
zasaditvi, negi in uporabi je še kako na mestu. V
starejših kulturah so bila drevesa pogosto čaščena kot
sveta bitja, do katerih so imeli ljudje poseben,
spoštljiv odnos. Dandanes vemo, da so drevesa (pa tudi
druge rastline) sposobna čutiti in se odzivati na
dražljaje iz okolja podobno kot živali (ljudje), le
časovna dimenzija njihovih odzivov je drugačna. Spoznamo
osnove ekologije dreves in gozda, pogledamo si številne
vrste sadnega drevja (in grmičevja), naštejemo možnosti
uporabe, tehnike sajenja, cepljenja, obrezovanja in
skrbi za sadna in gozdna drevesa. Zdravilne, užitne in uporabne rastline v naravi - pogosto se je bolje prilagoditi naravi, kot pa naravo prilagoditi nam. Če najdemo v okolju, kakršno nas obdaja, vire za zadovoljitev potreb, ni potrebe po spreminjanju okolja, spremeniti moramo samo svoje navade - s tem privarčujemo pri porabi dela, energije in ohranimo življenjski prostor. Npr. namesto solate z vrta, si pripravimo solato iz listov lipe, ki raste na robu gozda. Spoznali bomo številne prosto rastoče rastline, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju. Bivališča
za ljudi in živali -
umestitev bivališč, njihova ureditev in izgradnja določa
kako se bomo v njih počutili, hkrati pa določa kakšne
bodo posledice za zemeljski ekosistem kot celoto.
Naravna, varčna gradnja iz lokalnih materialov zahteva
manjšo količino porabljene energije (v primerjavi z
industrijskim gradbeništvom), bivalno udobje pa je
boljše. Seznanimo se z umeščanja bivališč v ekosistem na
posestvu, osnovami naravne gradnje (les, ilovica,
slama), primeri bivališč za živali, ob tem pa še zmešamo
ilovnati omet. Skupnost - od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo? Dogajanje okrog nas je odraz dogajanja v nas. Kaj nas žene, da delamo, kar delamo, kam bomo z našimi dejanji prišli? Kakšne so možnosti za ustvarjanje sveta polnega življenja danes? Seznanimo se s primeri praks, ki ne temeljijo na izkoriščanju narave in sočloveka ter poskušamo ugotoviti, kako lahko te prakse uvedemo v današnjo družbo in naša življenja.
|