glava

kje smo
Domov

zdravilne rastline
O nas

forum
Kje smo

galerija
Izdelki

vrt
Zeliščni
 vrt


novice
Delavnice

o
                          nas
Zdravilne
rastline

spletni dnevnik
Zapisi

izdelki
Forum

delavnice
Galerija

povezave Povezave


Šipek
Rosa canina agg.

šipek_cvet



Ljudje smo zelo prilagodljiva in iznajdljiva vrsta. Biološko smo bitja toplih krajev, a smo naseli skorajda vse predele Zemlje. Odeli smo si oblačila, zakurili ogenj, zgradili bivališča, vse zato, da nosimo tropsko toplino s seboj. Ker je v  našem podnebnem pasu količina razpoložljive hrane v naravi skozi leto zelo neenakomerno porazdeljena, so naši predniki iznašli načine, kako hrano takrat, ko je je v izobilju shranimo za čas, ko je v naravi ni. Sušenje, kisanje, zakopavanje ali shranjevanje v kleti, fermentacija, soljenje, prekajevanje, vlaganje v kis, sladkor, med, lov in reja živali.  Šipek je ena redkih rastlin, ki nas s svojimi plodovi razveseljuje tudi pozno jeseni in pozimi.

šipek_led

Šipek je bodeča, v času cvetenja dehteča, plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je roža in je rožam dala ime. Zgodovinsko in kulturno je šipek ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Šipkova lepota in uporabnost je navdihovala ljudstva azijskega in mediteranskega prostora v začetku razvoja prvih civilizacij in navdihuje še danes. Zaradi velike variabilnosti in pogostega križanja so ljudje že zelo zgodaj divjo rožo udomačili in vzgojili številne polnocvetne različke, ki jim danes pravimo vrtnice. Zapis o prvem polnocvetnem šipku sega 5000 let nazaj na Kitajsko. Vsi, ki smo se učili latinščine, smo si njegovo ime v vseh sklonih dodobra zapomnili, saj je vzorčni primer -a sklanjatve. Stare Slovence pa je šipek tako očaral, da so kar vse cvetice z lepimi cvetovi poimenovali rože.

Opis: Šipek je do 5 m visok grm s povešenimi vejami in srpastimi trni. Listi so 3 ali 5 krat pernato deljeni. Cvetovi rožnato-beli, široki okrog 5 cm. Omesenelo cvetišče tvori navidezen plod, ki je jajčaste oblike in rdeče barve (šipek). V notranjosti so dlačice in oglati trdi oreščki (plodovi).

Botanično spada v skupino rožnic, kateri je dal ime. Med rožnice spada večina domačih sadnih dreves.  Pri nas raste v naravi 22 vrst šipkov, na svetu pa od 200 do 250 vrst, večina v Evroazijskem prostoru. Vrste se med seboj slabo razlikujejo, medsebojno križanje je pogosto, zato jih nemalokrat s težavo razlikujemo. Na srečo so navidezni plodovi vseh vrst užitni in napačno prepoznavanje ni usodno za naše zdravje.

Šipek je pionirska rastlina. Naseli opuščene kmetijske površine in ustvarja življenjske pogoje primerne za rast drevesnih vrst. Te ga sčasoma prerastejo in le posamezni šipki se vzpenjajo v  krošnje dreves. Šipek daje zavetje in hrano številnim divjim živalim in je gradnik pestre, življenja polne kulturne krajine. Dobrodošel je kot element živih meja. Med njegovimi trnastimi vejami najdejo zatočišče ptice in majhni sesalci, omeseneli navidezni plodovi in oreškasti plodovi pa so vir hrane pozimi.

šipek_prerezan

Nabiranje in Uporaba: Šipek dozori pozno jeseni. Omehča se po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je navidezni plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Nabiramo ga v košare in ga sušimo v bližini peči ali radiatorja. Ko je posušen, ga zdrobimo ali zmeljemo v mlinčku. Lahko s koščicami vred. Le te vsebujejo olja z obilico koristnih, hranilnih snovi. Zaradi velike vsebnosti vitaminov in prijetnega okusa je šipkov čaj priljubljen krepčilni napitek za zimske dni. Pijemo ga pri utrujenosti, med prebolevanjem prehladov in gripe, čaj rahlo pospeši izločanje vode in pomaga pri revmatičnih obolenjih. Šipek je zelo okusen tudi surov. Preden pa ga lahko zaužijemo moramo odstraniti dlačice in plodove (koščice). Zelo cenjena in okusna je  šipkova marmelada. Cvetne lističe lahko uživamo v solatah, lahko jih kandiramo, dodajamo čajem ali iz njih pripravimo rožno vodo. Rožna voda je odlično čistilo in tonik za kožo.

Gojenje: Šipek razmnožujemo s potaknjenci ali iz semena. Potaknjence naredimo tako, da od starega grma odrežemo enoletne veje zgodaj spomladi, pred olistanjem. Narežemo jih na 15 - 30 cm dolge dele s po 5 brsti (očesi). Do sajenja jih hranimo na hladnem mestu. Ko je vreme ugodno in se zemlja dovolj ogreje jih zakopljemo v zemljo tako globoko, da ostaneta zunaj le 1 ali 2 brsta. Da se bolje ukoreninijo, lahko spodnji del pred sajenjem za en dan namočimo v vodo z vrbovim lubjem. Vrbe vsebujejo rastne hormone, ki pospešijo tvorbo korenin.

šiška

Zanimivost: Na šipkovih grmih pogosto najdemo mahom ali lišajem podobne tvorbe. To so šipkove šiške. Naredi jih ličinka ose šipkove šiškarice (Diplolepis rosae). Osa odloži jajčeca v nerazvite listne brste. Ličinke, ki se iz jajčec izležejo, izločajo posebne snovi, katere spodbudijo delitve šipkovih celic in rast tkiva na prav poseben način. Nastanejo zanimive tvorbe, ki nudijo ličinkam zavetje in jih oskrbujejo s hrano. Šiške lahko uporabljamo za čaj, ki odvaja vodo in se uporablja pri obolenju sečil.

Šipek ni zaman tako zakoreninjen v kulturi naše civilizacije, je namreč rastlina, ki osrečuje in zdravi človeka in njegovo življenjsko okolje v mnogoštevilnih pogledih.

 seznam rastlin  nazaj na seznam rastlin

Creative Commons License


domov